Trump se izogiba novinarjem, ki širijo lažne novice, Leo XIV. pa jih toplo sprejema. Novinar CNN je danes na papeškem letu v Pariz vprašal Leona XIV. o tem, da je predsednik Trump iz Bele hiše izključil CNN in druge medije, ki jih imenuje »lažne novice«. Leo se je izognil imenovanju Trumpa ali CNN-a. Namesto tega je poudaril, da so vsi novinarji dobrodošli, da poročajo o njem. »Zelo sem vesel, da ste tu vsi dobrodošli,« je dejal Leo in dodal, da je »dobro poročanje« »zelo pomembno«.
Pope Leo reportedly responded to a liberal journalist about Trump’s CNN ban that he is ‘very happy that here you are all welcome, and good coverage, I think, is very important.’
Papež Leon XIV. je danes med obiskom sedeža UNESCO v Parizu v knjigo gostov vpisal kratko sporočilo v angleščini: »Hvaležen sem za sprejem, ki mi je bil namenjen, in upam, da bo UNESCO z Božjo pomočjo nadaljeval s svojim dragocenim delom za spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področjih izobraževanja, znanosti in kulture.« Leo XIV. je prvi papež, ki je obiskal sedež UNESCO-ja od časa Janeza Pavla II. leta 1980. Prevajanje umetne inteligence
Obisk Leona XIV. v Franciji spremlja okoli 2.500 novinarjev, po vsej državi pa so glavni televizijski kanali, radijske postaje, časopisi in spletne novice pripravili posebne oddaje. Danes so se v središču Pariza zbrale velike množice ob papeževem obisku. Takšen obseg udeležbe je posledica večdnevnega nenavadno obsežnega medijskega poročanja o Leonu XIV. in njegovem potovanju.
Incredible crowds in central Paris for His Holiness Pope Leo XIV.
Medtem ko se Francija približuje legalizaciji evtanazije, je Leo XIV. spregovoril o brezpogojni vrednosti človeškega življenja. V današnjem govoru v sedežu UNESCO v Parizu je Leo XIV. opozoril pred družbo, ki človeško vrednost meri z učinkovitostjo in tiste, ki niso več produktivni, odvrže na stran. »Naše dostojanstvo ne uniči niti bolezen niti trpljenje, niti ni odvisno od naših sposobnosti,« je dejal. Tudi v »najbolj ranljivih okoliščinah, celo ob sami smrti«, človeško dostojanstvo ostaja neokrnjeno. Bolniki, trpeči in umirajoči, je dejal, morajo prejemati »ljubečo oskrbo v vsaki življenjski fazi«.
Leo XIV, s’adressant à l’UNESCO à Paris, s’élève contre l’euthanasie : « L’être humain est certes celui qui naît, mais aussi celui qui meurt. Notre dignité n’est pas détruite par la maladie ou la souffrance, et elle ne dépend pas non plus de nos capacités. Elle exige au contraire une attention bienveillante à chaque étape de la vie. »
Papež Leon XIV. se je odpravil v Elizejsko palačo in pred Emmanuelom Macronom, ki je sedel pred njim, podal teoretično lekcijo o tem, kaj naj bi pomenila laïcité. »Pravi sekularizem«, je dejal, ne pomeni izključevanja vere iz javnega življenja ali izobraževanja: »Katoliške šole imajo svoje polno mesto v izobraževalnem prostoru države, kot je Francija.« Leo XIV. ni pozdravil le »Francoze«, ampak »vse, ki živijo v tej državi«. Skupaj, je dejal, tvorijo »en narod«, katerega raznolikost porekla bogati demokratično življenje in »umetnost sobivanja«. Leo XIV. se je – le z besedami – dotaknil tudi ene od najbolj vročih trenutnih razprav v Franciji: evtanazije, ki jo je uveljavil Macron. Papež je opozoril, naj ne pričakujemo, da bo znanost ponudila odgovor in tolažbo za vsako človeško trpljenje, ter izrecno omenil gensko manipulacijo, nadomestno materinstvo, nakup organov in »ponudbo programirane smrti«. »Zaščita pravice do življenja predstavlja nepogrešljiv temelj vseh drugih človekovih pravic.« …Več
Med današnjim letom v Francijo Leu XIV. niso postavili nobenega resnega ali težkega vprašanja, na primer o njegovih škofovskih imenovanjih. Vprašali so ga: »Ali ste srečen človek?« Leo XIV. je odgovoril: »Srečen, da, mislim, da sem.« Nato je dodal: »Kljub težavam to srečo najdem v veri. Zadovoljen sem z odločitvijo, ki sem jo sprejel pred mnogimi leti in jo še vedno vsakič znova potrjujem. A si rečem: slediti Jezusu je najsrečnejša stvar v življenju.« Ko je govoril o bremenu svojega poslanstva, je dejal: »Je težko … me utruja veliko bolj, a Bog je velik, veliko večji od nas.« Na vprašanja o njegovi tekoči francoščini je Leo XIV. odgovoril, da se je malo vadil, vendar ne uporablja več aplikacije Duolingo, kot so poročali nekateri mediji.
Durante il volo papale verso la Francia, che accoglierà Papa Leone XIV a Parigi, Lourdes e Metz, al Santo Padre è stata posta una domanda molto personale: «È una persona felice?» Papa Leone ha risposto: «Felice, sì, penso di sì». Poi ha aggiunto: «Nonostante le difficoltà, però trovo nella fede. Sono contento di una scelta fatta molti anni fa, che ancora rinnovo ogni volta. Però mi dico: seguire Gesù è la cosa più felice della vita».
Francija zvoni cerkvene zvonove v čast Leu XIV. Vklopite zvok! Danes ob 10.00 so po vsej Franciji zazvonili cerkveni zvonovi v pozdrav papežu Leu XIV., ki je pravkar prispel na letališče Pariz-Orly, da bi začel svojo štiridnevno apostolsko potovanje po Franciji. Cerkve po vsej državi so bile povabljene, da v simboličen pozdrav zvonijo sedem minut. Danes se bo Leon XIV. v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, obiskal UNESCO, daroval večernice v katedrali Notre-Dame in se pridružil mladim na večerni molitveni vigiliji na stadionu Stade de France.
Tutte le campane di Parigi stanno suonando a festa. Papa Leone XIV è atterrato nella capitale francese: comincia ufficialmente il suo viaggio apostolico in Francia. da pagina facebook di SilereNonPossum
Nemška protestantska političarka iz stranke Zelenih pridiguje v kölnski katedrali. Katoliška mestna blagajničarka iz Kölna Dörte Diemert in protestantska političarka stranke Zelenih, ki podpira splav, Katrin Göring-Eckardt, nekdanja podpredsednica nemškega Bundestaga, bosta danes ob 16.45 skupaj pridigali na ekumenski maši v kölnski katedrali. Göring-Eckardt je za časopis »Kölner Stadt-Anzeiger« dejala: »Mislim, da je za takšno katoliško hišo dobro, da imajo ženske tako vidno vlogo. Vsi člani stranke Zelenih iz Kölna, s katerimi sem se pogovarjala, so bili presenečeni in so rekli: ‚Nihče od nas ni smel tega storiti še nikoli prej.‘« Göring-Eckardtova, ki je študirala protestantsko teologijo, pravi, da ne namerava imeti političnega govora, ampak bo pridigala.
Die evangelische Grünen-Politikerin Katrin Göring-Eckardt, ehemalige Vizepräsidentin des Bundestags, tritt heute als Predigerin im Kölner Dom auf.
V baziliki sv. Petra bosta 24. oktobra potekali »Lectio Francisci « in evharistija – na isti dan in na istem kraju, kot ju je za svojo mašo po rimskem obredu zahtevalo romanje »Summorum Pontificum «. Ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška bo ob 15.30 potekal dogodek s predavanji o Frančišku v Rimu, njegovi povezanosti s Petrovim sedežem ter o bratstvu in multikulturalizmu, glasbeno pa ga bo spremljala Cappella Musicale Giulia. Ker je bilo dovoljenje zavrnjeno, se maša škofa Atanazija Schneiderja prestavi v cerkev Santa Maria Maggiore ob 15.00, kjer bo daroval sveto mašo za romarsko skupino »Summorum Pontificum«. Razlog za zavrnitev ni bil naveden.
Svetišče kot oder: »Drevo hvaležnosti« v katedrali v Pécsu. Pred svetiščem v katedralni baziliki svetih Petra in Pavla v Pécsu na Madžarskem je bilo postavljeno plastično drevo ob praznovanju svetovnega dneva hvaležnosti 21. septembra. Instalacija, ki bo na ogled do 30. septembra, vabi obiskovalce, naj se za trenutek ustavijo, razmislijo o tem, za kaj so hvaležni, napišejo besedo, ime, spomin ali osebno sporočilo ter ga pritrdijo na drevo.
55 % francoskih duhovnikov, starih od 25 do 34 let, daruje mašo po rimskem obredju. To izhaja iz podatkov, ki sta jih objavila francoski dnevnik Le Figaro in francoska raziskovalna agencija IFOP, ki jo vodi Jérôme Fourquet. Med francoskimi duhovniki, starimi 75 let in več, znaša ta delež le 2 %. Vendar je splošni upad števila duhovnikov v Franciji katastrofalen. Leta 1980 je imela Francija skoraj 40.000 duhovnikov. Do leta 2025 se je to število zmanjšalo na manj kot 12.000, pri čemer je bila mediana starosti okoli 75 let.
55% of priests age 25-34, celebrate the Traditional Mass.
»Bodite previdni! Hočejo Cerkev, ki preprosto ne more obstajati.« To so duhovniki v Afriki povedali nadškofu Hubertusu van Megenu, ko so izvedeli, da se odpravlja v Nemčijo kot papeški nuncij v Berlinu. V intervjuju za spletni portal Katholisch.de, objavljenem 23. septembra, je Van Megen, ki je pred selitvijo v Berlin skoraj 16 let preživel v Afriki, dejal, da napetosti v zvezi z nemško »sinodalno potjo« segajo »po celotni vesoljni Cerkvi«. Nizozemski prelat vidi tudi vzporednice s sekularizacijo na Nizozemskem. »Nemci, po mojem vtisu, pogosto hočejo preveč in prehitro,« je dejal ter podvomil, ali so reforme namenjene »reševanju« Cerkve: »To bi štel za iluzijo.«
Deutschlands neuen Nuntius sagte, die Spannungen um den deutschen suizidalen Weg seien in der ganzen katholischen Kirche spürbar. Aus Afrika habe er Warnungen gehört: „Seien Sie vorsichtig! Sie wollen eine Kirche, die so nicht existieren kann.“
Patriarh obtožuje kardinala iz Kurije. Sirsko-katoliški patriarh Ignatius Youssef III Younan je obtožil kardinala Kurije Claudija Gugerottija, prefekta Dikasterija za vzhodne Cerkve, da je pomagal pri organizaciji prizadevanj za njegovo odstranitev. Younan je za Substack.com-račun »The Pillar« povedal, da je Gugerotti spodbujal škofe, naj se obrnejo proti njemu. Trdi tudi, da je Gugerotti pomagal pri pripravi novega papeškega zakona, ki se zdaj uporablja proti njemu. 81-letni Younan vodi sirsko katoliško cerkev od leta 2009. Je prvi vzhodnokatoliški patriarh, proti kateremu teče postopek na podlagi papeževe »Mutua concordia«, ki jo je papež Leon XIV. razglasil 29. avgusta. Postopek proti njemu naj bi se po poročanju začel 4. septembra – le šest dni kasneje. V skladu z novim zakonom lahko sinoda zaradi resnega razloga zahteva odstop patriarha. Če ta zavrne, se postopek lahko nadaljuje pod predsedstvom drugega škofa. Odstavitev zahteva dve tretjini glasov v tajnem glasovanju, patriarhu …Več
Kardinal McElroy pozdravlja odmik Leona XIV. od »nesrečnega« nauka iz Katekizma. Kardinal Robert McElroy iz Washingtona je 23. septembra na spletni strani NcROnline.org zapisal, da »smo v zadnjih šestih mesecih bili priča izjemni preobrazbi katoliškega nauka o vojni«. McElroy je pohvalil »izjemen napredek«, dosežen v tem obdobju pri »zmanjševanju vloge tradicije pravične vojne v katoliškem nauku«. »Okvir pravične vojne je bil izkrivljen, tako da je postal vir opravičevanja za tiste, ki so nagnjeni k vojni, namesto da bi bil omejitev vojne,« je trdil McElroy. Nato pa še to: »Eden od dejavnikov, ki pospešujejo ta trend, je nesrečna izjava v Katekizmu katoliške cerkve, da je ocena meril pravične vojne v pristojnosti tistih, ki so odgovorni za skupno dobro.« Izjava kardinala sledi encikliki Leona XIV. »Magnifica Humanitas«. V §192 Leon XIV. piše, da je teorija pravične vojne »zdaj zastarela«. Vendar Katekizem v točki 2309 ne pravi, da vladarji določajo moralno realnost. Najprej določa …Več
V napadu z nožem v benediktinskem samostanu v Jarosławu na Poljskem je bil 24. septembra ubit duhovnik, štiri osebe pa so bile poškodovane. Po navedbah policije je 31-letni ukrajinski državljan malo pred 9.30 napadel štiri moške in eno žensko ter bil takoj na kraju dogodka pridržan. Pater Stanisław je podlegel poškodbam. Pater Marek je bil hudo ranjen. Tudi ostale žrtve so bile hospitalizirane. Motiv za napad še ni bil ugotovljen.
Dziś rano, na terenie Opactwa Sióstr Benedyktynek w Jarosławiu doszło do ataku nożownika (31-letniego obywatela Ukrainy) na grupę osób, które prawdopodobnie zgromadziły się na poranne nabożeństwo. W wyniku napaści zginął kapłan - ks. Stanisław, rektor ośrodka rekolekcyjnego. Dwóch kolejnych duchownych (w tym ks. Marek) jest w bardzo poważnym stanie. W ataku ranione zostały również inne osoby, w tym jedna kobieta. Do morderstwa doszło po godzinie 9:00. Natomiast o 10:00 miała rozpocząć się Msza Święta. Sprawca został ujęty. Świadkami była m.in. młodzież, która chwilę wcześniej zwiedzała Opactwo, które jest otwarte. Pozostaje nam podjąć pilny szturm modlitewny, zwłaszcza za tych, którzy teraz walczą o życie..
Hostije iz tabernaklja so bile razmetane po mestnem trgu. 19. septembra so neznani storilci vdrli v župnijsko cerkev Srca Marije v Guitirizu v provinci Lugo v Španiji, nasilno odprli tabernakelj in ukradli srebrni ciborij s hostijami. Hostije so kasneje našli razmetane zunaj na mestnem trgu. Škofija Mondoñedo-Ferrol je incident opisala kot hudo oskrunitev evharistije. Župnija je vložila ovadbo, Guardia Civil pa je sprožila preiskavo. Preiskovalci naj bi pregledovali posnetke varnostnih kamer iz bližnjih podjetij. Škof Fernando García Cadiñanos bo 29. septembra v cerkvi daroval evharistijo v znak pokore.
El salto cualitativo de la cristofobia: Profanan una iglesia y esparcen las hostias consagradas por la plaza del pueblo ADELANTE ESPAÑA Unos desconocidos profanaron el pasado sábado a mediodía la iglesia parroquial del Sagrado Corazón de María de Guitiriz, en Lugo, después de acceder al templo y forzar el sagrario para extraer el copón que se encontraba en su interior. La frialdad y la impunidad con la que los criminales actúan a plena luz del día demuestran un desprecio absoluto hacia los sentimientos religiosos más íntimos de nuestro pueblo. Un asalto a un recinto sagrado, perpetrado con el único propósito de profanar el cuerpo de Cristo y de herir el corazón de la cristiandad que dejará una marca imborrable de indignación en nuestras almas.
Pogreb plesalca se je spremenil v komedijsko predstavo. Plesalec, koreograf in socialni delavec Thierry Parmentier, star 74 let, je bil 24. junija pokopan v katoliški cerkvi v Caldognu v Italiji. Dogodek je načrtoval sam, vključno z glasbo, koreografijo in nastopi. Parmentier, rojen v Belgiji, je več kot 40 let živel v okolici Vicenze in organiziral predstave za zbiranje sredstev za raziskave na področju aidsa. Cerkev so napolnili prostovoljci iz organizacije »Doctor Clown«, praktiki biodancea in holistične medicine ter hodci na hoduljah. Homilijo je imel don Gigi Maistrello, kaplan v zaporu v Vicenzi. Po pogrebu je živahna procesija spremila krsto do župnijskega centra, kjer se je slovo nadaljevalo z glasbo, plesom in nastopi.
C’è ancora qualcosa di Cattolico? Venghino, siori, venghino: al gran circo del funerale di Thierry Parmentier a Caldogno!
Nemški duhovnik islam obravnava kot obliko krščanstva. Nemški duhovnik Oliver Wintzek na spletni strani katholisch.de trdi, da je islam mogoče razumeti kot »alternativno obliko bizantinskega krščanstva«, pri čemer se sklicuje na sv. Janeza Damaskinskega, ki je islam opredelil kot »herezijo«. Wintzek muslimane imenuje »mlajše brate in sestre« kristjanov. Zavrača opredelitev islama kot politične ideologije, nezdružljive z nemško ustavo, in zavrača opozorila pred »islamizacijo«. Zagovarja tesnejše odnose med kristjani in muslimani, celo ob »dönerju in baklavi«. Srednjeveška Cerkev pa je razlikovala med »krščani« in »Saraceni«. Četrti lateranski koncil iz leta 1215 je te izraze izrecno uporabil kot ločeni kategoriji. Tudi Gregor IX. je v svojih Dekretalah iz leta 1234 Saracene obravnaval ločeno od kristjanov in krščanskih heretikov.
Deutscher Priester: "Islam ist alternative Form des byzantinsichen Christentums" Originaltext: So "anders" ist das islamische Credo nämlich gar nicht: Bereits der unter islamischer Herrschaft lebende Kirchenvater Johannes von Damaskus (um 650–754) stufte den Islam nicht als eine neue Weltreligion ein, sondern betrachtete ihn als eine christliche "Häresie". Damit meinte er eine alternative Form des byzantinischen Christentums, das eine eigenständige Interpretation der Gestalt Jesu, des Sohnes der Maria, verficht.
Odločitev Emmanuela Macrona, da se med obiskom Leona XIV. v Franciji ne udeleži papeških evharistij, je v skladu s francosko državno religijo – laicizmom. Jacques Chirac se ni udeležil slovesnosti ob obisku Janeza Pavla II. leta 1997, prav tako pa se Nicolas Sarkozy ni udeležil slovesnosti ob obisku Benedikta XVI. leta 2008. Edina nedavna izjema je bila Macronova prisotnost na maši papeža Frančiška v Marseillu leta 2023, vendar so bile okoliščine drugačne: udeležba na maši je bila dejansko edina priložnost za francoskega predsednika, da uradno pozdravi papeža.
Nessuno scandalo per la mancata presenza di Macron alle messe papali in Francia: è la prassi. Né Chirac nel '97 né Sarkozy nel 2008 parteciparono alle celebrazioni presiedute da Giovanni Paolo II e Benedetto XVI. Unica eccezione: Macron con Francesco a Marsiglia (ma era l'unica possibilità di accogliere con tutti gli onori il Papa)
Kardinal McElroy pozdravlja odmik Leona XIV. od »nesrečnega« nauka iz Katekizma.
V napadu z nožem v benediktinskem samostanu v Jarosławu na Poljskem je bil 24. septembra ubit duhovnik, štiri osebe pa so bile poškodovane. Po navedbah policije je 31-letni ukrajinski državljan malo pred 9.30 napadel štiri moške in eno žensko ter bil takoj na kraju dogodka pridržan.